Duhovniki, ki so službovali v Župniji Sv. Anton:
Ime in priimek | Obdobje službovanja |
MATHIAS POROPATICH | (1571) 1582 – 1590 |
MATTHAUES MARCHESI | 1590 – 1652 |
JACOBUS VALENTINIS | 1652 – 1656 |
JOANNES SENDRINUS | 1656 – 1671 |
MATHIAS URBINO | 1671 – 1696 † |
ANTONIUS MILANESE | 1696 – 1717 |
NICOLAUS MICOL | 1717 – 1732 |
CASPAR MAZUCCHI | 1732 – 1734 |
NICOLAUS MICOL | 1734 – 1745 |
ANTONIUS FERMEGLIA | 1745 – 1754 |
MATTHAUS ILLIASICH | 1754 – 1763 |
MATTHIAS ZUPPICH | 1763 – 1767 |
STEPHANUS GAVARDO | 1766 (administrator) |
JOANNES VIDALI | 1767 – 1778 |
FRANCISCUS VESCOVO | 1778 – 1814 † |
ANTONIUS RINALDI | 1814 – 1818 |
JOANNES DE FAVENTO | 1818 – 1832 |
JOŽEF ANTON BROZINA | 1832 – 1869 |
JOANNES FERJAN | 1869 – 1874 † |
FRANCISCUS PANČUR | 1874 – 1875 |
ANTONIUS NADRAH | 1875 – 1876 |
JOSEPHUS ZAKOTNIK | 1876 – 1887 |
JERNEJ KRIŽAJ | 1887 – 1890 † |
ALEKSIJ GASPARČIČ | 1890 |
JOANNES PIPAN | 1890 – 1922 |
ANTON POŽAR | 1922 – 1930 |
AVGUŠTIN ZLOBEC | 1930 – 1955 |
FRANC KORITNIK | 1955 – 1965 |
FRANC BOLE | 1965 – 1967 |
JOŽE LIČEN | 1967 – 1977 |
BOGDAN ŠPACAPAN | 1977 – 1983 |
JOŽE LIČEN | 1983 – 2000 |
MARJAN JAKOPIČ | 2000 – 2006 |
FRANC PRELC | 2006 → |
Vir: Gak, Natali: Sv. Anton, stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini; Ars Scriptum, 2009; stran 107 – 108
**Duhovniki pri katerih je ob letnici prenehanja delovanja znak: † ; so v Sv. Antonu umrli in so tukaj tudi pokopani.
Spominska plošča v Gaju župnikov Sv. Antona; Foto: Škrlj
O duhovnikih podrobno
ANTON NADRAH (1830-1901)(služboval v Sv. Antonu 1875 – 1876 ) se je rodil v starodavnem mestecu Višnja Gora očetu Antonu (usnjarju) in materi Mariji Korenčan( usnjarjevi hčeri z Vrhnike). V duhovnika je bil posvečen leta 1852, nato pa se je veliko selil. Najprej je bil kaplan v Roću in Lanišču v Istri, nato v Škocjanu pri Divači, Sv. Antonu pri Kopru, nazadnje pa na Tržaškem: Trebče, Opčine, Kontovel. Bil je prvi kontovelski župnik, tam je tudi pokopan. Rodbina Nadrah je dala kar sedem duhovnikov s tem priimkom. /Pravnuk njegove sestre Marjete je upokojeni ivanški župnik msg. Jože Kastelic./ Zgornje podatke je župniji posredovala sorodnica Valerija Nadrah Ravbar. |
![]() Z enajstimi leti je na povabilo poreškega škofa Dragutina Nežića stopil v semenišče v Pazinu, kjer je že študiral njegov brat Milan. Tu se je šolal osem let. Vojsko je služil najprej v vojaški sanitetni šoli v Zagrebu in nato kot bolničar v Bjelovaru. Nato je bil premeščen v Zagreb, kjer je na Gimnaziji braće Ribara dokončal še štiriletno realko z maturo. Leta 1957 se je vpisal v 2. letnik Teološke fakultete v Ljubljani. Leta 1962 ga je za duhovnika posvetil škof mučenec Anton Vovk. Prvih osem let je kot kaplan ali duhovniški upravitelj služboval v osmih župnijah (Tomaj, Auber, Rodik, Klanec, Draga, Podgorje, Škofije in Piran). Nato je bil skoraj štirideset let župnik v Portorožu. Tu je me drugim poskrbel za izgradnjo in posvetitev nove cerkve Rožnovenske Matere Božje s pripadajočim župniščem, veroučnimi učilnicami in pevsko dvorano. Ko se je srečal s prvim slovenskim odvisnikom od drog, se je Franc Prelc povezal z italijanskim duhovnikom don Pierinom Gelminijem in s Skupnostjo Srečanje, ki je nato v svoje centre za zdravljenje odvisnosti sprejela številne slovenske fante in dekleta. V Sloveniji so na Prelčevo pobudo odprli šest novih komun. Iz Portoroža je bil Franc Prelc premeščen v župnijo Sv. Anton pri Kopru. V Bertokih je vzpostavil delovanje hiše Karitas in bil pobudnik več programov pomoči. Oče Franc ima vedno odprta vrata za brezdomce, romarje, turiste. Ko je v Portorožu nastajala nova župnija, so vse načrtovali tako, da je bilo mogoče sprejeti goste na stanovanje in hrano. Tako je nadaljeval tradicijo gostoljubja svojih staršev. Pri tem mu je v veliko pomoč rodna sestra Kristina, ki živi z njim, skrbi za gospodinjstvo in poučuje verouk. Pomagal pa jima je tudi pokojni brat Milan, prav tako duhovnik. ![]() Leta 2007 so bralci in poslušalci Primorskih novic in Radia Koper duhovnika Franca Prelca izbrali za Osebnost Primorske. Leta 1962 ga je Chiara Lubich povabila v prenovitveno gibanje Marijino delo za edinost cerkva in sveta, v katerem je še danes. Od leta 1964 so člani izdajali listič Beseda življenja, ki je nato prerasla v revijo Novi svet; zanjo je dolga leta odgovarjal Franc Prelc. Povzeto po: http://www.primorci.si/osebe/prelc-franc/933 |
Zadnja sprememba: 02. marec 2015